Trenerstvo je eden izmed tistih poklicev, ki je od zunaj videti smešno lahko – ljudem preprosto pripoveduješ kar znaš, oni pa te z zanimanjem poslušajo in sprašujejo. To pa res vsakdo zmore, če le ima nekaj malega znanja, kajne? 

Pa si najprej poglejmo, kaj “imeti nekaj malega znanja” sploh pomeni:

Vsebinska znanja (vedeti kaj) je še najlažje dobiti, saj so na voljo bodisi zastonj bodisi za malo denarja. Dobri viri so knjige, priročniki, webinarji, predavanja in seveda razni notranji viri znanja. 

Trenerska znanja (vedeti kako) se nanašajo tako na sam proces treninga kot tudi na postopke, orodja in tehnike, ki se uporabljajo za učinkovito izobraževanje odraslih. Tu so poleg znanja (vedeti) zelo pomembne tudi veščine (znati) in izkušnje (sposoben izvesti v najrazličnejših okoliščinah).

Kontekstualno znanje (vedeti zakaj) je bolj kot znanje pravzaprav razumevanje konteksta lastne vloge in vrednosti, ki jo prinaša podjetju. Gre za sposobnost videti dlje in globje (“the big picture”) ter za prepoznavanje vzorcev.

Znanje o odnosih (vedeti kdo) je celotno poznavanje kopice medsebojnih povezav in aktivno grajenje odnosov z ljudmi. Na osnovnem nivoju to pomeni, da vedo koga kaj vprašati ali koga poklicati na pomoč, na višjem nivoju pa tudi, da imajo s temi osebami razvite tako dobre odnose, da jim je njihova podpora zagotovljena.

Sčasoma trenerji razvijejo še dve znanji, oziroma bolje rečeno specifični veščini - vedeti kdaj in vedeti kje. Pri obeh gre za dobro informirano presojo kaj je pravi trenutek (vedeti kdaj) in od kod dobiti ravno prave informacije (vedeti kje).  

Kako naj si torej podjetje zagotovi, da so njihovi interni trenerji kar se le da dobro pripravljeni?

Hiter in kratek odgovor je - načrtno!